Vrednote in Playness pedagogika

07 marec, 2016

O vrednotah se vse več govori, vse manj pa se zdi, da vemo, kaj jih pri življenju drži. Vrednote so v psihologiji kategorija temeljnih pojmovanj in prepričanj, ki usmerjajo naša dejanja oziroma pokažejo na smer ravnanj, če smo na razpotju, če lahko izbiramo različna sredstva. Vrednote so lahko tudi generatorji neomejene energije, ki nam daje moč in vtrajnost, da sledimo določenim ciljem. Filozofsko, s stališča etike pa bi za vrednote lahko rekli, da so neke vrste ideali, ki so očiščeni konteksta in se zasvetijo kot lučka v temi, ko se znajdemo pred moralno dilemo. In ideal v tem smislu deluje kot koncentrat, ki ga navadno pred uživanjem razredčimo in užijemo v kompleksni življenjski situaciji. Seveda naj bi nas vrednote usmerjale k dobremu. Kako pa to dobro določamo? Kako vemo, kaj je dobro? To vprašanje je že staro in več je možnih odgovorov. Stari prijatelj Aristotel je rekel, da je dobro to, kar je v skladu z vrlino. Vrlina pa je sredina med pretiravanjem na eni strani in pomanjkanjem na drugi. Torej lahko povzamemo, da je dobro dejanje tisto, ki udejani ravno prav, ne preveč, ne premalo. In vrline, človekove kreposti, so vrednote.

Pri vadbi otrok, tudi v vrtcu, je pogosta vrlina, ki je na preizkušnji, pogum. Kajti majhni otroci se prvič srečujejo z določenimi okoliščinami, nalogami, spoznavajo svoja telesa, zakonitosti gibanja in lastnosti predmetov okoli sebe. Tipičen test poguma je skok s klopce ali pa plezanje po letveniku in še kje. V tem primeru je vrednota Playness pedagogike v tem, da otrokom postavimo točno tak izziv, da bodo morali izkazati pogum v opravljanju naloge. Namreč, otroci se različno hitro razvijajo in osvajajo gibalne vzorce. Zato je, ravno včeraj sem to preizkušal pri dvoletnih Gosenicah, za nekoga hoja po klopi in skok z nje na mehko blazino, zelo enostaven izziv, za nekatere pa je to že kar velik motorični in psihični zalogaj. Kako naj torej ravna Playness pedagog, da bo spodbujal pogum pri otrocih? V našem primeru sem tistim malčkom, ki so nalogo opravili samostojno in z lahkoto, delo otežil tako, da so potem nosili kakšen predmet v rokah in morali z njim seskočiti na blazino. Tistim, ki pa niso upali sami seskočiti, sem pomagal bodisi tako, da so me prijeli za roko ali se zgolj dotaknili moje dlani, kar jim je dalo občutek varnosti. Vajo smo večkrat ponovili in jo dopolnili še s plezanjem na par letev letvenika in spustom po položnem toboganu. Tako se gradi samozavest, utrjuje reševanje tipične situacije, dviguje zaupanje v svoje lastne sposobnosti in v samostojno opravljanje nalog v skladu z navodili. In preden gremo na drugo vrednoto, upoštevanje navodil, poglejmo sredina česa je pogum kot vrlina. Stari Aristotel pravi, da je pogum sredina med predrznostjo (pretiravanje v pogumu) in strahopetnostjo (pomanjkanje poguma). Torej, ko pri Playnessu postavljamo naloge pred otroke, ki zahtevajo določeno mero poguma in jo otroci ne izvedejo, ne ker je motorično ne bi znali, ampak, ker jih je strah, potem poiščite način in olajšajte nalogo, da otrok premaga ta strah in opravi prilagojeno nalogo. Nato pa postoma, s pogumnimi dejanji napreduje do končne izvedbe. Seveda, pri majhnih otrocih potrebujemo večjo občutljivost, saj so razlike med enako starimi lahko zelo zelo velike.

Druga vrednota, ki se nam je mimogrede prikradla v tekst je upoštevanje navodil. Kako pa je s tem pri varstvu v vrtcu? Red mora biti, pravijo. Tu bi sicer spet lahko iskali sredino, torej koliko reda je ravno prav, da ne uničimo vse ustvarjalne energije mladih ljudi in koliko ga je premalo, da stvari ne postanejo nevzdržne, nevarne itd. Ker pač nimamo vselej časa utemeljevati svojih vrednot na podlagi Aristotelove teorije o vrlinah, se laho zatečemo k stricu Kantu. Ta bi rekel, da je naša vrednota red pač zakon. Zakon, ki ga je treba nepreklicno uveljavljati vsepovsod v takih primerih. Zakon, če hočemo, da je res zakon, mora biti univerzalen. Torej velja za celo skupino in ne le za nekaj otrok. Ne samo to, mora veljati za vse skupine otrok, ki so v takih in podobnih okoliščinah. Tako si lahko vsaka vzgojiteljica pomaga, če pri sebi naredi seznam vrednot, ki se jih ne prevprašuje in jih tudi ona ne postavlja pod vprašaj. Napišite si ustavni akt svoje skupine in ga postavite na ogled tudi staršem. Naj bo jasno, česa ne postavljate pod vprašaj, ampak uveljavljate kot zakon. V skupini ste vi namreč zakonodajna, izvršilna in sodna oblast. Varnost je ena od vrednot, ki je pri Playness pedagogiki zakon. Z redom pa je že malo drugače. Namreč iz prakse vemo, da je red, ko spustiš 15 dvoletnih Gosenic ali 20 štiriletnih Medvedkov na igrišče zelo relativna stvar. Torej včasih zahtevaš red, včasih pustiš z igrivostjo navdahnjeni nered. Zakaj je temu tako? Ker visoko cenimo ustvarjalnost, igrivost in svobodo in pri tem spet iščemo tisto pravo mero, sredino, vrlino. Varnost je pa v Playness pedagogiki predpisan zakon! Ampak tudi ta zakon ima svoje omejitve. Namreč pretiravanje v varnosti lahko privede do tega, da so otroci preveč zaščiteni, da jih okolje ne izziva in ne preizkuša in se potemtakem sploh ne morejo primerno razvijati v samostojne in zrele osebe. O takih, igralno zanemarjenih otrocih, smo že pisali. In premalo varnosti spet ni prav, saj ima nevarna igra lahko slabe posledice. Torej mora tudi zakon biti primerno umeščen in ob pravem trenutku izvršen, ne kar počez.

In za konec poglejmo še tretji način iskanja dobrega. Njegov uradni oče je filozof Bentham in tudi njegov učenec J.S. Mill, ga je dobro dopolnil. Gre za to, da za dobro prepoznamo tisto, kar prinaša največ koristi. Preprosto ne? Žal ne. Koristi za koga? Kako daleč v času bomo merili posledice in določali koristi? Pustimo igre filozofov ob strani, poglejmo raje k Playness pedagogiki. Vrednota, ki jo tu postavljamo visoko, je vsakodnevna zmerno do visoko intenzivna telesna aktivnost vseh otrok v skupini. Kajti to prinaša daleč največ koristi otrokom in jih hkrati navaja na zdrav odnos do telesa ter v veliki meri usmerja v zdrave življenjske navade v kasnejših obdobjih. Poleg zdravih navad, to prinaša še zdrave odnose, boljše intelektualne sposobnosti, krepi socialne veščine, uči neverbalne komunikacije in nenasilnega razreševanja sporov. Torej, ker Playness prinaša ogromno koristi otrokom, za vzgojiteljice jih naštejemo ob drugi priložnosti, pomeni, da je to tisto dobro, ki ga je vredno izbrati.

Tako smo vam na kratko predstavili eno od štirih strani neba, na katere kaže Playness kompas. In ena od vrednot Playness akademije je tudi, da vas naučimo, kako z znanjem, ki ga podajamo, krepite svojo pedagoško samozavest in se pogumno postavljate za svoj prav. Poklic vzgojitelja ali učitelja je eden najtežjih. Zato je dobro vedeti, za kakšne vrednote smo se skupaj pripravljeni boriti in kako jih bomo utemeljevali. Playness pedagoški kompas vam je lahko vedno v pomoč pri tem!

Zapisal dr. Milan Hosta

Igralno zanemarjeni otrociOtrok se lahko nauči več, če je med šolsko uro telesno aktiven

Z nadaljno uporabo strani, se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Za kakovostno uporabniško izkušnjo, so nastavitve piškotkov na tej spletni strani nastavljene na "Dovoli piškotke". Če boste še naprej uporabljali to spletno stran, ne da bi spremenili nastavitve piškotkov ali pa izbrali "Sprejmi", potem pristanete na to.

Zapri